še en navaden dan v službi, na ulici, na svetu, med ljudmi.
adrejenemu rečem isto kot sem rekel direktorju na sestanku mesec dni nazaj.
Jej drek.
Da bi mu cel teden delal po 12 ur, pravi. Da so nekateri šli na dopust. Da me bo, če mu ne ustrežem, naslednjič, ko pridem pijan na šiht, vrgel iz službe.
S čim lahko zagroziš človeku, ki mu je praktično vseeno, kaj dela, samo da dobi plačano. Ki ni polpismen 4o-letnik, ki ne bi mogel dobiti druge službe, če izgubi eno. Ki ni debil in ve, da ga šef ne more vreči iz službe, ker nihče noče delati v tej kurčevi firmi, kjer delam.
Jej drek in ne, ne bom ti delal 12 ur cel teden, mu rečem. In jutri bom spet prišel pijan na šiht, mu ne rečem.
Sicer pa me komunikacija z ljudmi dolgočasi. Reakcije so tako predvidljive in dolgočasne. Tako plitke in prazne in monotone, da z večino ljudi sploh nima smisla izgubljati besed. Mislijo eno, govorijo drugo, delajo tretje.
Vsakdo mora zavzeti neko pozo. Nek stav. Vsakdo se mora uvrstiti nekam. V nek krog, v katerem boš srečeval sebi podobne ljudi in bodo predvsem oni srečevali tebe. Našemi se, da te lahko prepoznajo kot enega izmed svojih. Obnašaj se po nepisanih pravilih, veš, kaj te in tiste ljudi zanima, torej se pogovarjaj o tem…
Sam vedno plavam nekje vmes. Med vsemi temi krogi, ker se mi ne da opredeljevati, pa tudi ljudi ne sodim po tem, kakršni se kažejo. Idioti so povsod. Govna. Gamad. Šalabajzeri. Bedaki. Glupani. Izmečki. Večina.
Kul si, ker si ob štirih zjutraj avto parkiral na Bavarcu, imaš spuščene šipe in se na sovoznikovi strani naslanjaš na svojega črnega nemca, medtem ko šarmiraš dve bejbi. Kul si, ker se v družbi delaš, da si nad vsemi prisotnimi in hladno srkaš svojo pijačo, medtem ko s tišino nakazuješ, da te nihče ne zanima, če pa že odpreš usta, pa iz njih letijo besede v nekem sarkastičnem prizvoku pripomb.
Kul si, ker ne daš očal z očmi niti takrat, ko se z nekom pogovarjaš. Kul si, ker se po srbohrvaško pogovarjaš tako glasno, da te slišijo vsi v radiju 1om. Kul si, ker si goltal steroide toliko časa, dokler nisi dobil strij na rokah, da lahko zdaj furaš oprijeto majco in rineš prsa ven, kot da ti bo ravnokar razneslo pljuča.
Kul si, ker imaš oblečena oblačila nekih znanih znamk. Kul si, ker igraš poker, kul si, ker te pozna varnostnik, kul si, ker to, tisto, tretje. Pa ne zato, ker si to ti, ampak zato, da se definiraš, da se uvrstiš nekam, da si tako je-be-no kul. Kul je.
Ne postavljam se nad večino, samo opažam. Ne gojim zavisti, samo gledam. Ne ukvarjam se s tem večino časa, to je kratka misel ki pride in gre, čeprav so ljudje konstantno odvratni. To mi ne briše nasmeha z ust, le nimam želje, da bi veliki večini sploh namenil kakšno besedo. Gledam skozi okno in sem tiho. Ne da se mi ukvarjati. Gledam in razmišljam o tem, kar vidim.
Na eni izmed klopi železniške postaje je spal klošar. Bosih nog, s podplati črnimi od umazanije z betona. Betona, ki ga je cel dan grelo poletno sonce in na katerem si v celem dnevu nihče drug ni umazal nog.
Zapisal-a dominik v 4.07.2008 ob 05:27 pod cHInAskI, dR. strAngElovE, jUlEs, mCmUrphy, mOnty bROgAn, tYlEr dUrdEn
